Z veliko pene so očistili kamne spotike judovskih družin v Epe in ponovno poskrbeli, da je geslo "Ena oseba - en kamen - ena usoda" postalo bolj vidno. Učenci so se v manjših skupinah odpravili na ulice Merschstraße, Oststraße in Wilhelmstraße.
Učenci niso samo skrbeli za kamne, ampak so tudi ohranjali spomin na trpljenje, ki sta ga povzročila deportacija in umor judovskih žensk, moških in otrok. Kamni spotike umetnika Gunterja Demniga so tako za naše učence postali del "žive zgodovine", saj so postali sestavni del njihovega šolskega vsakdana. Kamni spotikanja omogočajo spotikanje ob grozljive dogodke naše zgodovine in so postali simbol trpljenja in hvaležnosti.