Učenci so v majhnih skupinah z velikim veseljem in z veliko mero naravnosti potovali na Merschstraße, Oststraße in Wilhelmstraße. Kamne spotike judovskih družin so čistili in drgnili z gobicami in krtačami. Učenci niso le očistili kamnov, ampak so tudi ohranjali spomin na trpljenje, ki sta ga povzročila deportacija in umor judovskih žensk, moških in otrok. Kamni spotike umetnika Gunterja Demniga so tako za naše učence postali del "žive zgodovine", saj so postali sestavni del njihovega šolskega vsakdana. Kamni spotikanja omogočajo spotikanje ob grozljive dogodke naše zgodovine in so postali simbol trpljenja in hvaležnosti.
